Modrostni zob pogosto povzroča težave.

Prve stalne zobe začnejo otroci dobivati že ob prehodu iz vrtca v osnovno šolo. Najprej izrastejo sprednji sekalci, nato za njimi preostali zobje v zobni vrsti. Najkasneje pride na plano osmi zob.

Ker osmice izraščajo v poznih najstniških letih, ko se otroci spreminjajo v odrasle osebe in postajajo modrejši, se je teh zob prijelo ime modrostni zobje.

Rast modrostnih zob se začne v času prehoda v polnoletnost, samo izraščanje zoba lahko traja tudi več mesecev.

Če osmice izrastejo pravilno, so koristne pri žvečenju, žal pa pogosto ni tako in mnogim povzročajo precej težav.

Težave povezane z modrostnimi zobmi, so naslednje:

– ker izrastejo kot zadnji so zaradi pomanjkanja prostora nepravilno poravnani,
– v nekaterih primerih sploh ne izrastejo,
– zaradi svoje lege so težje dostopni za čiščenje.

Ker lahko modrostni zobje, tudi zaradi omenjenih težav, poškodujejo sosednji zob ali čeljust, se pogosto odstranijo.

Kako ugotovim, ali mi je izrasel modrostni zob?

Najlažje tako, da zobe preštejete. Če imate v ustih 32 zob, potem so vaše »osmice« ali modrostni zobje že prišli na plano.

Žal pri večini ne izrastejo tako na skrivaj, da tega ne bi opazili. Njihovo izraščanje namreč pogosto spremljajo bolečine.

Modrostni zob izrašča počasi, zato ga dolgo prekriva dlesen. Vanjo lahko grize nasprotni zob, kar povzroča bolečine.

Drugi možni razlog za bolečine pri izraščanju je, da modrostni zob  ne predre dlesni v celoti. Zato se preostanek dlesni, ki še prekriva zob vname, kar ravno tako povzroča bolečine.

V kakšnem položaju izrašča modrostni zob in ali se pri rasti pričakujejo težave, je najbolj razvidno iz rentgenske slike. Z ogledom slike zobozdravnik ugotovi morebitno nepravilno rast mlečnega zoba in kakšen je njegov položaj v dlesni, saj lahko mlečni zob že pod dlesnijo izvaja pritisk na ostale zobe.

Ali je treba modrostni zob izpuliti?

Če vas izraščanje modrostnega zoba ne moti in ne boli ter pri tem ni nobenih drugih zdravstvenih indikacij za odstranitev, potem stroka svetuje, da se modrostni zob ne puli.

Odločitev o puljenju je odvisna od primera do primera. Ob dvomih se vedno posvetujte z zobozdravnikom ali oralnim kirurgom in poiščite najboljšo rešitev.

Najpogosteje pride do puljenja v primerih, kadar modrostni zob:

• izrašča v sosednji zob ali je v bližini živca,

• še ni izrasel in so vidni znaki, da ne bo imel dovolj prostora za izraščanje,

• nima nasprotnega zoba, kar onemogoči žvečenje,

• povzroča pogoste bolečine,

• povzroča ponavljajoča se vnetja,

• napade globok karies.

Ob močnih bolečinah, predvsem pa ob gnojenju ali oteklini takoj obiščite zobozdravnika, saj se lahko gnojna vnetja širijo in ogrožajo splošno zdravje ter povzročajo številne zaplete.

Puljenje modrostnih zob se priporoča takoj, ko se odkrije težava. Razlog je v tem, da je kost v mladosti elastičnejša, zato se modrostniki pogosto pulijo že v najstniških letih. Več o postopku puljenja zob si preberite tukaj.

Večina puljenj se opravi ambulantno z lokalno anestezijo.

Skrb za modrostni zob

Če ste med tistimi, ki so jim bile težave pri izraščanju modrostnih zob prihranjene, potem morate v prihodnje zanje dobro poskrbeti.

Ker je dostop do njih nekoliko težji, se velikokrat preveč površno očistijo. Zato je ob zobni ščetki priporočljivo uporabiti še dodatne pripomočke, kot sta ščetka z manjšo glavo in čopasta ščetka.

Občasno, kot podporo mehanskemu čiščenju uporabite še ustne vode, ki dodatno zaščitijo zobe pred kariesom. Klorheksidin pomaga tudi pri ublažitvi oteklih dlesni, ki so pogost spremljevalec pri izraščanju modrostnih zob.

Za konec še zanimivost. Modrostni zob je namreč res poseben zob. Če ste mislili, da imajo vsi ljudje štiri modrostnike ste se zmotili. Nekateri jih sploh nimajo, drugim jih izraste premalo.  V nekaterih izjemnih primerih pa lahko izrastejo tudi več kot štirje.