Vitamin D je pomemben za zdrave zobe.

Za zdrave zobe je poleg dobre ustne higiene pomembna tudi kakovostna prehrana in ustrezen vnos vitaminov, kot npr. vitamin D. V tem prispevku boste dobili nekaj pomembnih priporočil za svoje zdravje.

Prvo priporočilo je klasično. Sveže sadje in zelenjava naj bosta vsak dan čim večkrat na jedilniku, priporočljivo pa se je izogibati hrani, ki vsebuje sladkorje.

Z zdravo prehrano naše telo dobi številne vitamine. Eden med njimi pa nastaja predvsem takrat, kadar kožo obsevajo sončni žarki. To je vitamin D – edini vitamin, ki ga lahko v zadostni meri biosintetizira človeško telo, in sicer v koži s pomočjo ultravijolične svetlobe – UVB.

S pomočjo sončnih žarkov lahko tvorimo vitamin D v zadostnih količinah, le od aprila do septembra, če kožo (brez zaščitnih krem) izpostavimo neposrednim sončnim žarkom, med 10. in 16. uro za približno 15 – 20 minut.

Toda ravno to so ure v dnevu, ko dermatologi odsvetujejo sončenje zaradi nevarnosti razvoja kožnega raka.

Zato ste se zdaj gotovo vprašali, ali lahko zaužijete vitamin D tudi s hrano?

Odgovor je le delno pritrdilen. Vitamina D v hrani skoraj ni, z izjemo prostoživečih severnomorskih rib.

V živilih rastlinskega izvora je vitamina D2 izjemno malo v gobah, a ga je tako malo, da ni vredno omembe. Podobno velja tudi za mlečne izdelke in jajca. Da bi zadostili potrebi 800 IE vitamina D, bi namreč po nekaterih podatkih morali dnevno popiti 20 litrov polnomastnega kravjega mleka ali pojesti 23 srednje velikih jajc.

Kaj pa solarij? Vitamin D3 bo koža tvorila tudi pod vplivom UVB žarkov v solariju. Ocenjujejo, da bi bilo potrebnih 10 ali več obiskov solarija na teden, da bi sintetizirali dovolj vitamina, a kaj ko strokovnjaki svetujejo največ en obisk solarija na teden.

Ker so količine vitamina D v prehrani zelo skromne in ker večina ljudi ne prejme dovolj sončnih žarkov, je pravi nasvet dodatno uživanje vitamina D s pomočjo kakovostnih prehranskih dopolnil, ki jih lahko naročite tukaj.

Posledice pomanjkanja vitamina D

Verjetno tudi vi večino dneva preživite v zaprtih prostorih, zato vas večina sončnih žarkov sploh ne doseže.

Na dopustu na morju dobimo največ Vitamina DSamo pomislite, kako je v času dopusta čudovito posedati pod sončnimi žarki, ko se Vitamin D tvori kar sam od sebe.  Toda leto je dolgo, dopust pa kratek.

V našem geografskem pasu ljudje le redko samo z izpostavljanjem soncu dobimo zadostno količino D vitamina.

Ni pa pomanjkanje vitamina D nekaj novega.

Zaradi pomanjkanja so trpeli že naši predniki, ki so bili bistveno bolj izpostavljeni sončni svetlobi, kot smo mi danes. Zato je posledic pomanjkanja D vitamina v današnjem svetu še več kot nekoč.

Poglejmo, kakšne težave zaradi tega lahko nastanejo.

Najresnejših posledic pomanjkanja, kot so oslabljen in zmeden imunski sistem, mehke ali krhke kosti, velikokrat sploh ne čutimo in ne povezujemo s pomanjkanjem vitamina D.

Lahko pa smo pozorni na bolečine in krče v mišicah, oslabelost, bolečine v sklepih, glavobole, kronične bolečine, povečanje telesne teže, visok krvni tlak, nemiren spanec, slabo koncentracijo in druge psihične težave, prebavne motnje, težave z mehurjem, pogoste prehlade, okužbe itn. Pomanjkanje vitamina D se povezuje tudi s številnimi avtoimunskimi boleznimi.

Pri dojenčkih in malih otrocih se pomanjkanje kaže tudi kot deformacija skeleta, mehke lobanjske kosti, zakasnela rast in razvoj zob, slabše napredovanje telesne teže ali nizka rast, zmanjšana moč mišic, bolečine v mišicah (krči) in povečana dovzetnost za okužbe.

Kako pa se pomanjkanje vitamina D kaže na naših zobeh?

Literatura najbolj pogosto povezuje s pomanjkanjem D vitamina dve bolezni – karies in parodontozo.

Karies

Karies ali zobna gniloba je ena najpogostejših bolezni na svetu. V obdobju od 20. do 60. leta se z njim sooči več kot 90 % ljudi. Povzročajo ga nekatere bakterije na površini zob, ki naredijo lepljivo oblogo, ki jih ščiti pred imunskim sistemom, tako da nemoteno uničujejo trdo tkivo.

Že zdavnaj je bilo ugotovljeno, da je karies pogostejši na območjih z manj sončnimi dnevi oziroma pri osebah s pomanjkanjem vitamina D. Razširjenost kariesa, je tako močno povezana s pomanjkanjem vitamina D.

Predporodne nizke ravni vitamina D močno negativno vplivajo na pojavnost zgodnjega kariesa pri otrocih.

Pri otrocih je potrebno dodajanje vitamina D3

Raziskave potrjujejo, da lahko zdrave ravni vitamina D pomagajo pri odpravljanju te nadloge.

Sklenina zob je najbolj mineralizirana snov v telesu. Sestavljena je pretežno iz kalcija in fosfatov, pri absorpciji katerih je odločilen vitamin D.

Poleg tega ima vitamin D antimikrobno funkcijo in lahko pomaga pri uničevanju bakterij. Že v študijah, opravljenih pred drugo svetovno vojno, je bilo dokazano preprečevanje kariesa pri otrocih z dodajanjem D vitamina.

V pregledu kontroliranih študij je bilo ugotovljena znatno nižja pojavnost kariesa, če so otrokom dodajali vitamin D ali jih izpostavljali UVB sevanju.

Parodontoza

Paradontoza (parodontalna bolezen) nastane zaradi delovanja bakterij, ki se nabirajo in počasi mineralizirajo ter prodirajo v obzobno tkivo in povzročajo vnetja dlesni.

Končna posledica so majavi in izpadajoči zobje, bakterije pa pred tem naredijo še veliko druge škode. Ljudje s parodontozo hitreje zbolevajo za boleznimi srca in ožilja, imajo težave z dihanjem, delovanjem jeter ipd.

Spoznali smo že, da vitamin D učinkovito deluje proti vsem vnetjem in da vsako vnetje poveča potrebe po njem. Ob prisotnosti vitamina D so aktivni antimikrobni peptidi cathelicidin in defenzini, ki zmanjšujejo število bakterij v ustih in količino encimov, povezanih s parodontozo.

Pomanjkanje je lahko povezano s parodontozo v splošni populaciji in populaciji nosečnic, medtem ko zadostna preskrbljenost z njim omogoča protivnetno delovanje, zaradi katerega se lahko uporablja kot terapevtsko sredstvo za ohranjanje ustnega zdravja.

Kakšno je mnenje stroke o vitaminu D?

Na pomanjkanje Vitamina D opozarjajo tudi zobozdravniki

V zobozdravstvu se po svetu vse več zobozdravnikov odloča za biološko zobozdravstvo, kjer obravnavajo ustno votlino kot del celega telesa. Eden izmed njih je zapisal:

»Sam se ukvarjam z biološkim zobozdravstvom, ki med drugim zajema odstranjevanje vnetnih žarišč iz ustne votline in nadomeščanje vnetih zob z biokompatibilnimi keramičnimi implantati. Eden od naših pogojev za delo/operativne posege na pacientih je zadostna količina vitamina D3, ki jo pred posegom vedno preverimo. Ker je skoraj vedno prenizka, jo pred operativnim posegom dvignemo na 80 do 100 ng/mL. Iz izkušenj vem, da so pri taki vrednosti pooperativni zapleti minimalni ali jih skoraj ni in da je celoten proces celjenja ter regeneracije optimalen.«

Da je vitamin D resnično pomemben v našem telesu potrjuje tudi stališče Evropske agencije za varnost hrane (EFSA), ki dovoljuje, da je na izdelkih, ki vsebujejo vitamin D, navedeno, da ta prispeva k:

  • normalni absorpciji kalcija in fosforja,

  • normalni ravni kalcija v krvi,

  • ohranjanju zdravih kosti,

  • delovanju mišic,

  • ohranjanju zdravih zob,

  • delovanju imunskega sistema ter

  • ima vlogo pri delitvi celic.

Iz zgodovinskih razlogov se vitamin D uvršča med vitamine, čeprav gre za hormon. Obravnava se kot prohormon z različnimi aktivnimi metaboliti, ki delujejo kot hormoni. V terapevtske namene se uporabljata dve obliki vitamina D – vitamin D2 in D3, bolj učinkovita je oblika D3.

»Veliko kliničnih preizkusov in drugih znanstvenih študij kaže, da optimalne ravni vitamina D zmanjšajo tveganje za številne bolezni in prezgodnje smrti. Tudi dejstvo, da so številne avtoimunske bolezni pogostejše na območjih, ki so bolj oddaljena od ekvatorja, kar pomeni manjše tvorjenje vitamina D, je vredno upoštevati, čeprav so lahko poleg manj sonca prisotni še drugi dejavniki. Če je še pred leti veljalo, da vitamin D preprečuje rahitis pri otrocih, sodobna znanost ugotavlja, da skoraj ni bolezni, ki ne bi bila tako ali drugače povezana z vitaminom D.« (iz knjige »Moč vitamina D«, katere avtor je Ivan Soče)

Če imate majhnega otroka, vas je otrokov zdravnik gotovo že opomnil na pomembnost dodajanja vitamina D. Slovenski pediatri predpisujejo dojenčkom jemanje 400 IE (internacionalnih enot) vitamina D dnevno.

Znani brazilski nevrolog, profesor in raziskovalec, dr. Coimbra priporoča jemanje vitamina D pri dojenčkih celo do 200 IE na kilogram, pri zdravih odraslih okrog 75 IE na kilogram lastne teže. V primeru kroničnih bolezni je treba izmeriti raven vitamin D v krvi in temu primerno (pod strokovnim nadzorom) dodajati višje odmerke, da se raven dvigne nad 50 ng/ml.

Evropska agencija za varnost hrane – EFSA določa, da so sprejemljive zgornje količine dnevnega vnosa vitamina D:

  • za otroke od rojstva do enega leta 25 µg (1000 IE),
  • od 1 do 10 leta 50 µg (2000 IE) in
  • od 11 leta naprej, vključno za nosečnice in doječe matere, 100 µg (4000 IE).

Vitamin D najdete na policah lekarn najpogosteje v obliki kapljic, tablet in kapsul. Toda najbolj priročna oblika je ustno pršilo, ki zagotavlja izjemno hitro in učinkovito absorpcijo neposredno skozi ustno sluznico. Posebej primerno je tudi za osebe, ki težko požirajo ali imajo težave s prebavo in presnovo. Za otroke pa je pomembno, da ustna pršila ne povzročajo napenjanja in ne krčev, kar je pri drugih dodatkih z vitaminom D pogosta praksa.

Kakovostni izdelki so tisti, ki vsebujejo vitamin D naravnega izvora in so brez dodanih umetnih sladil, barvil in arom.

700X400 – Vitamin D – BLOG
2018-10-26T09:28:37+00:00 22. oktober, 2018|Zdravo življenje|
x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Potrjujem Zavračam Center zasebnosti Nastavitve zasebnosti