Zgodovina zobozdravstva

sicer ne more biti popolnoma objektivna zaradi pomanjkanja dokumentacije in različnih interpretacij, ki jih zasledimo v različnih virih. Vseeno smo prepričani, da je zgodovinski pogled dovolj zanimiv tudi za vas dragi bralci portala eZobozdravnik.

Staro obdobje pred našim štetjem

Dolgo je veljalo prepričanje, da v prazgodovini zaradi prehrane ni bilo kariesa. Vendar pa so strokovnjaki na podlagi preučevanja izkopanin in analize skeleta in zob iz vzhodnega Maroka dobili potrditev, da so lovci izpred 15.000 let že trpeli zaradi zobne gnilobe.

Tudi pri analizi zob 14.000 let starega človeka iz jame Riparo Villabruna v severni Italiji so zasledili, da je bil zob obdelan z zelo majhnim ostrim kamnitim rezilom, s katerim se je odstranil okužen del zoba.

Toda za nas je bolj zanimiv naslednji podatek. Najzgodnejša zobna zalivka, ki je bila narejena iz čebeljega voska, je bila odkrita na ozemlju Slovenije.

Leta 1911 so v jami pri Črnem Kalu v bližini Kopra odkrili spodnjo čeljust moškega, ki je živel pred 6.500 leti. Vrsto let je bila čeljust razstavljena v zbirki naravoslovnega muzeja v Trstu. Po sto letih so pri raziskavah popolnoma nepričakovano odkrili, da je imel pračlovek razpoko na podočniku, zalito s čebeljim voskom. Zalivko s čebeljim voskom so odkrili med preučevanjem  z rentgenskim slikanjem in uporabo ionskega pospeševalnika.

Po dostopnih podatkih je to odkritje verjetno najstarejši dokaz starodavnega zobozdravstva v Evropi.

Zalivka, ki je bila najdena na ozemlju Slovenije

Slika: www.plosone.org

V zapisih Sumercev 5.000 let pred našim štetjem so zabeleženi opisi, da so zobni črvi vzrok zobne gnilobe in drugih težav z zobmi. Ta teza je veljala še nekaj tisoč let in se je ovrgla šele v 18. stoletju. Sumerski duh pa še vedno živi v zgodbah, ki jih starši razlagamo svojim otrokom, češ, da jim neumite zobke napadajo zobni črvički.

Morda ne boste verjeli, toda tudi v pradavnini so že skrbeli za ustno higieno. Predhodnice današnjih zobnih ščetk so bile različne palčke za žvečenje in kombinacija zobotrebcev ter krtač, sestavljenih iz drevesnih vejic, živalskih kosti in ptičjega perja. Prve žvečilne paličke omenjajo v zvezi z Babilonom že 3.500 let pred našim štetjem

Za ustno higieno so skrbeli tudi stari Egipčani. V grobnicah so našli žvečilne palčke izpred 3.000 let. Bile so narejene iz drevesnih vejic, pri katerih je bil en konec razcefran v mehka vlakna.

Podobne načine čiščenja zob so uporabljali tudi drugje po svetu. Zanimivo je, da nekatera afriška plemena takšne vejice za čiščenje zob uporabljajo tudi še danes.

2.600 let pred našim štetjem je v Egiptu živel Hesy-Re, egipčanski uradnik. Če so prevodi takratnih zapisov pravilni, je to prva oseba, ki se je uradno imenovala zobozdravnik.

Pomemben delež pri razvoju zobozdravstva, predvsem zobne protetike, so v obdobju med 200 in 700 leti pr. n. št. imeli Etruščani. Izdelovali so umetne zobe in mostičke iz zlata in zob preminulih ljudi ter živali. Nadomestne zobe so izdelovali iz slonovih oklov in kosti, v usta pa so jih pritrjevali z zlatim mostičkom.

Etru­ščanska zobna tehnika, ki se je razvijala ločeno od zobozdravstva, se je obdržala do začetka 18. stoletja.

V letih 300-500 pr. n. št. so na Kitajskem in Indiji uporabljali posebne paste, za lažje umivanje zob.

Začetki znanstvenega razvoja zobozdravstva

Začetki znanstvenega razvoja medicine segajo v staro Grčijo. Grška učenjaka Hipokrat in Aristotel sta pisala tudi o zobozdravstvu.

Grška medicina je začela tudi z razvojem zobozdravstvaHipokrat, ki se ga je prijel vzdevek »oče znanstvene medicine«, je postavil znanstvene temelje kirurgiji obraza ter priporočal izdiranje zob, ki so oboleli s kariesom ali so majavi zaradi parodentoze.

Priporočal je puljenje zob s kleščami, ter razmišljal o tem, kako poravnati zobe z uporabo žic. Njegova spoznanja sta pozneje v Ri­mu sprejela in razvijala Celsus in Galenus.

Medicinska besedila iz leta 659 na Kitajskem omenjajo uporabo “srebrne paste«, kar bi lahko bil amalgam.

Prve zobne ščetke iz naravnih ščetin so izumili Kitajci šele v 15. stoletju. Narejene so bile iz prašičjih ščetin, ki so bile pritrjene na bambusov ročaj.

Razvoj zobozdravstva

Prva natisnjena knjiga namenjena izključno zobozdravstvu je Artzney Buchlein in je bila objavljena v Nemčiji leta 1.530. Napisana je bila za brivce ter druge »kirurge«. Opisovala je praktične teme, kot so ustna higiena, puljenje zob, vrtanje zob in nadomestitev zob.

Pomemben delež k razvoju zobozdravstva je prispeval francoski kirurg Pierre Fauchard. Leta 1723 je dokončal in nato nekaj let kasneje objavil priročnik z naslovom »Le chirurgien Dentiste au Traite des Dents« ki predstavlja prvo delo, ki zajema celot­no dotedanje spoznanje iz dentalne kirurgije ter konservativne in zobne protetike.

Fauchard se imenuje “oče moderne stomatologije” saj je zapisal veliko postopkov, ki se še vedno uporabljajo v današnji družbi. Med drugim je tudi zapisal, da so kisline iz sladkorja glavni vir zobne gnilobe.

Okoli leta 1760 v zobozdravstvu pride do novega mejnika, saj začnejo uporabljati keramiko, kar vpliva na celoten nadaljnji razvoj zobne protetike.

Prva zobna ščetka z bolj sodobno zasnovo je delo Williama Addisa iz Anglije, okoli leta 1780. Ročaj je bil izklesan iz živalskih kosti, ščetine pa so bile še vedno prašičje. Do ideje je prišel medtem, ko je bil v zaporu, kjer je imel očitno veliko časa za razmišljanje. Ko je bil izpuščen iz zapora je pričel s serijsko izdelavo zobnih ščetk in z njimi kmalu obogatel.

Leta 1790 je Josiah Flagg, ugledni ameriški zobozdravnik, zgradil prvi stol narejen posebej za zobozdravstvene paciente.

Zobozdravniški stol

Razvoj v 19. stoletju

Amalgam se je na začetku 19. stoletja pojavil tudi v Evropi, natančneje v Franciji. V tem obdobju so se razvijale tudi različne metode za anestezijo, z namenom nebolečega puljenja zob.

Leta 1814 se pojavijo tudi začetki strokovnega zobozdravstva pri nas, saj so v naših krajih začeli delovati priseljeni zobozdravstveni delavci, večinoma iz nemško govorečih dežel.

Puljenje zob pred davnimi leti

V Ljubljani se je zobozdravnik stalno naselil leta 1853, nato tudi v Mariboru, Celju in drugod. Predvideva se, da je bil prvi zobni tehnik na Kranjskem Edvard Just iz Gradca, ki se je leta 1871 zaposlil pri ljubljanskem zobozdravniku Antonu Paichlu.

Leta 1819 je Delabarre predstavil prve žice za izravnavo zob, izraz »ortodontija« pa se prvič pojavi leta 1843.

Leta 1870 se pojavi tudi prvi »vrtalni stroj« za brušenje zob, brez katerega si današnjega zobozdravstva ne moremo predstavljati.

Zobne paste, ki so bile do leta 1880 na voljo le v tekoči obliki ali v prahu so zamenjale zobne paste v tubi. Do tedaj so posamezni zobozdravniki zobne paste prodajali v steklenicah, porcelanastih loncih ali papirnih škatlah.

Konec 19. stoletja je zaznamovano še eno pomembno odkritje za zdravstvo in zobozdravstvo. Leta 1895 je nemški fizik Wilhelm Conrad Röntgen odkril nov tip elektromagnetnega delovanja, ki ga je poimenoval – žarki X ali kot jim po njem imenujemo – rentgenski žarki.

Razvoj v 20. stoletju

Obdobje po letu 1900 štejemo za začetke rednega zobozdravstva na vsem slovenskem ozemlju, število tujih – gostujočih zobozdravnikov je upadlo.

Na začetku dvajsetega stoletja je Američan Edward H. Angle oblikoval sistem klasifikacije zobnih nepravilnosti, ki se uporablja še danes.

Živalske ščetine, ki so se uporabljale v zobnih ščetkah, so pogosto izpadale iz ročaja, pri tem se niso dobro sušile in kmalu so postale polne bakterij. Zato jih je leta 1938 zamenjal novi izum – najlon.

Sintetične ščetine so se hitro uveljavile po vsem svetu. Izum najlona botroval razvoju sodobne zobne ščetke, ki je do leta 1950 že imela zelo mehke najlonske ščetine.

Prvi prava električna zobna ščetka je bila izdelana leta 1939 v Švici.

V letu 1950 so se pojavile tudi prve zobne paste s fluoruidom.

Zgodovina implantatov sega v leto 1952, ko je švedski profesor, biolog in kirurg dr. Per Ingvar Branemark ugotovil, da se titan biološko zraste s kostjo. Prvi poskus vstavitve implantata je bil narejen leta 1965.

Vstavljanje zobnih vsadkov oziroma implantatov

Z redno uporabo implantatov se je pričelo nekje po letu 1970. V Sloveniji je bila prva vstavitev implantata opravljena v sredini osemdesetih let, od leta 1993 pa se implantate redno vgrajuje tudi pri nas.

Tehnološki razvoj v zobozdravstvu je v zadnjih letih omogočil neverjetne nove možnosti. Razvoj 3D rentgenskega slikanja, oralni skenerji, uporaba anestezije, laserjev in številnih drugih postopkov je omogočila minimalno invazivnost zobozdravstvenih posegov, uporabo prijaznejših materialov ter iz dneva v dan postavlja nove standarde, ki so prijazni tako pacientom kot zobozdravnikom.

2017-09-20T22:31:14+00:00 14. september, 2017|Splošno zobozdravstvo|
x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Potrjujem Zavračam Center zasebnosti Nastavitve zasebnosti