Paradontoza

Paradontoza ali bolezen obzobnih tkiv je zelo nevarna bolezen, ki jo najlažje preprečite sami. Tudi v primeru težav se paradontoza lahko ustrezno pozdravi, toda le v primeru, če ukrepate pravočasno.

Gre za zahrbtno bolezen, ki se razvija počasi in ima blage simptome, praktično brez bolečin. Zato je mnogi ne jemljejo dovolj resno, dokler ni prepozno. Večinoma se paradontoza pojavi po 40. letu, ogroža pa praktično vse ljudi.

Tako kot je paradontoza skrita bolezen je skrito tudi njeno ime. Pravilno ime bolezni je namreč parodontalna bolezen ali parodontitis. Kljub temu se je bolezni v Sloveniji prijelo ime PARADONTOZA, v nekaterih primerih se uporablja tudi ime PARODONTOZA.

Stroka nad napačnim izrazoslovjem ni ravno navdušena. Toda, če dobro pomislimo, je takih zamenjav imen v vsakdanjem življenju kar precej. Kaj menjate na svojem avtomobilu dvakrat letno, 15. marca in novembra? Skoraj zagotovo ste odgovorili, da zamenjate gume, toda nimate prav. Zamenjujete pnevmatike, guma je le snov iz katere je pnevmatika narejena. Vendar se je to ime za pnevmatike »prijelo« med ljudmi.

Ker je ime parodontalna bolezen nekoliko zapleteno in ga številni sploh ne poznajo, bomo tudi mi v tem zapisu uporabljali bolj znano obliko imena – paradontoza.

Veliko bolj kot ime bolezni je pomembno dejstvo, da se ljudje premalokrat zavedajo posledic, ki jih povzroči paradontoza in se tako preveč lahkomiselno odpovejo svojim zobem. Paradontoza je najpogostejši vzrok za izpadanje zob.

Eden od pomembnih razlogov za takšno razmišljanje je, da so se v zobozdravstvu skozi čas razvili številni načini nadomeščanja manjkajočih zob in so zato ljudje prepričani, da se vsak zob lahko zelo preprosto nadomesti. Vendar je treba ob tem opozoriti, da ne glede na to, katero rešitev izberete, ta prinaša s seboj določena tveganja.

Nobena od protetičnih rešitev ne reši problema manjkajočih zob za vedno in ne nazadnje, nadomeščanje manjkajočih zob ni ravno poceni.

Na srečo za spremembo navad in boljšo ustno higieno nikoli ni prepozno. Dober zobozdravnik vas bo o težavah v ustni votlini pravočasno obvestil in vas spodbujal k takojšnjim spremembam ustne higiene.

Kako paradontoza nastane?

V ustih živi na milijone bakterij, ki se ob nepravilni ustni higieni hitro razmnožujejo. Na zobeh se začnejo nabirati mehke zobne obloge oziroma plak.

Če teh oblog redno in temeljito ne odstranjujete, se počasi mineralizirajo. Spremenijo se v trde zobne obloge ali zobni kamen, ki je idealno gojišče za bakterije, predvsem zato, ker ga ne morete odstraniti sami. Nanj pa se nove zobne obloge nabirajo še lažje.

Beseda paradontoza v prevodu pomeni okoli zoba. In tam se paradontoza tudi začne. Zob je v čeljust pritrjen z obzobnimi tkivi, ki jih sestavljajo dlesen, zobni cement, pozobnica in čeljustna kost.

Zobne obloge se najraje nabirajo na stiku med zobom in dlesnijo. V zobnem žepku med dlesnijo in zobom se prekomerno razmnožujejo bakterije, ki izločajo strupe. Organizmu se zaradi prevelike količine bakterij poruši obrambna sposobnost in tako pride do vnetja, ki sprva zajema le dlesni in ga imenujemo gingivitis. Do vnetja dlesni lahko pride zelo hitro, že ob nekajdnevni opustitvi ustne higiene.

Kronično vnetje obzobnih tkiv, ki traja več let, vodi v parodontozo. Zato morate narediti vse, da ne pride do akutne oblike bolezni.

Akutno stanje nastopi, ko bolezen poleg dlesni začne uničevati tudi druge strukture ob zobu. Dlesni začnejo odstopati, sčasoma začnejo izpadati zobje drug za drugim, čeprav so popolnoma zdravi.

Paradontoza povzroči izpadanje zdravih zob.

Paradontoza je bolezenski proces, ki lahko traja več let, vendar se škode, ki pri tem nastaja, ne da popraviti tako kot pri kariesu, zato je treba ob prvih znakih vnetja ukrepati.

Slaba ustna higiena je najpomembnejši dejavnik zaradi katerega nastane parodontoza.

Kljub temu so raziskave pokazale, da nismo vsi enako dovzetni za parodontozo. Obstaja namreč več različnih dejavnikov tveganja za nastanek parodontoze: starost, dedna zasnova, kajenje, nekatera zdravila, diabetes, stres ter tudi nekakovostno izdelane plombe in druga zobna protetika.

Znaki parodontoze

Prvi opozorilni znaki se pokažejo, ko pride do vnetja dlesni. Takrat pogosto opazimo krvavitev ob ščetkanju ali še pogosteje pri nitkanju. Dlesni, ki so običajno rožnate barve, postanejo rdeče, ob tem se pojavi še majhna oteklina. Če ob tem zaznamo še slab zadah ter iztekanje gnoja, je znak za alarm.

Paradontoza se lahko pozdravi, zato so redni pregledi pri zobozdravniku nujni.Zaradi krvavitev in bolečin pri ščetkanju se mnogi čiščenju vnetih delov izogibajo, kar je napačno.

Krvavenje namreč ni običajno stanje v ustni votlini in je samo znak, da je nekaj narobe.

Zato morate dele, ki krvavijo še bolj temeljito očistiti. Res je, da to početje ni najbolj prijetno, ampak izboljšanje se pokaže hitro.

Pri čiščenju in »razkuževanju« vnetih dlesni si lahko pomagate tudi z ustno vodo, fiziološko raztopino, rastlinskimi tekočinami in raznimi geli.

Če prve opozorilne znake preskočite, se kmalu iz vnetja dlesni razvije paradontoza. V nadaljevanju vnetja se namreč povečujejo zobni žepki, kar še poveča prostor med zobom in dlesnijo, kjer se zadržuje hrana. Te prostore tudi čedalje težje očistite. Zato se tam konstantno nabira plak, kar vnetje še poslabša. Počasi se opazijo tudi prve vidne spremembe, kot so »špranje« med zobmi.

Zaradi izginjanja dlesni in kostnine zobje postajajo čedalje daljši in majavi. Paradontoza se konča z izpadom zdravih zob, ker nimajo več opore, saj ni več tkiv, ki bi jih držale v dlesni.

Pri kadilcih se pogosto dogaja, da ob vnetjih ni krvavitve, saj kajenje zmanjša prekrvavljenost obzobnih tkiv. To pa pomeni, da kadilci parodontoze ne opazijo dovolj hitro. Zato so redni zobozdravstveni pregledi pri kadilcih še toliko bolj pomembni.

Posledice kroničnega vnetja dlesni

Paradontoza žal ni edina posledica kroničnega vnetja dlesni.

Obsežno vnetje v ustni votlini dejansko predstavlja odprto rano, skozi katero se številne bakterije vnašajo v krvni obtok in odpravijo na pot po telesu.

Stalno vnetje v ustni votlini zato ves čas obremenjuje celoten organizem. Ta se mora proti vnetju neprestano braniti in to vpliva na sistemsko zdravje. Zato kronično vnetje dlesni in paradontoza lahko povzročita tudi srčno žilne bolezni, bolezni dihal, sladkorno bolezen, osteoporozo in zaplete v nosečnosti.

Paradontoza lahko povzroči številne sistemske bolezni.

Zdravljenje parodontoze

Ob prvih znakih vnetja lahko s pravilnim ščetkanjem in s čiščenjem z zobno nitko bolezen pozdravimo brez posledic.

Zelo pomembno je tudi redno preventivno čiščenje zobnega kamna. Zobni kamen vam očisti zobozdravnik ali ustni higienik, toda plačilo za čiščenje, ki znaša med 50 in 100 evri, gre iz vašega žepa. Zaskrbljujoče je, da zdravstveno zavarovanje ne krije stroškov preventivnega čiščenja trdih zobnih oblog. Cilj javnega zobozdravstva bi namreč moral biti dobro ustno zdravje ljudi. Za zagotovitev tega cilja bi morali veliko več narediti pri preprečevanju zapletov, ne pa samo, da se zagotavlja saniranje posledic različnih bolezni, kot sta karies in parodontoza.

Ko paradontoza napreduje, nastopijo resnejše težave. Takrat je treba začeti s strokovnim zdravljenjem, ki obsega različne postopke za zmanjšanje bakterijskih zobnih oblog. Končni cilj zdravljenja je ustaviti širjenje paradontoze.

V prvi fazi bolezni ukrepa že zobozdravnik. Ta preveri stanje slabih zalivk in protetičnih nadomestkov, svetuje glede ustne higiene in očisti zobni kamen. V težjih primerih se paciente napoti k specialistom parodontologom, ki nato spremljajo potek zdravljenja.

Zdravljenje je največkrat nekirurško. Parodontolog opravi luščenje in glajenje zobnih korenin, iz obzobnih žepov očisti zobni kamen, zobne obloge, odmrlo povrhnjico in zgladi korenine. Pogosto se pri zdravljenju uporablja tudi laser. Po tej terapiji večina pacientov ne potrebuje dodatnega zdravljenja, če natančno upoštevajo navodila za ustno higieno.

Če so zobni žepki preveliki, zgoraj opisane metode ne zadoščajo več in zdravljenje se nadaljuje s kirurškim posegom, ki se imenuje reženjska operacija. Pri posegu se odstrani odvečna dlesen, da zobni žepek spet postane normalno globok. Globina zobnega žepka v normalnih razmerah znaša približno 3 mm, v primeru paradontoze pa je globina žepkov večja (med 5 in 6 mm). S tem posegom se zagotovi, da se dlesen hitreje zaceli in postane prevetrena. Bakterije, ki se nabirajo v zobnem žepku namreč sprva za razmnoževanje potrebujejo kisik, v nadaljevanju pa se pojavijo bakterije, ki ne potrebujejo kisika, kar zelo poslabša stanje bolezni.

Za konec še dobra novica. Paradontoza je bolezen o kateri se v zadnjem času vse več govori, zato med ljudmi raste ozaveščenost in zavedanje, za kako resno težavo gre. Posledično so mnogi Slovenci že zelo izboljšali ustno higieno. Če še niste med njimi je skrajni čas, da to storite tudi vi.